Knjige

  Nagovarjanje ne tako zelo razvidnih delov sebe, izkopavanje identitete iz zaklenjenih prostorov in zamašenih kotov, vštric z bivanjem v vsakdanjiku oziroma treh različnih modusih fluidne vsakdanjosti, v najnovejšem romanu Maje Gal Štromar Ženska drugje zaposluje vse tri njene protagonistke: Slovenko Marjuto, Nemko Ute in Latvijko Gundego. Roman je kompozicijsko triptih, lahko bi obveljal za … Read more

Tatjana Rojc je pisateljica, književnica, scenaristka in režiserka, pa še kaj, kar ni omenjeno na knjigi, rojena v Trstu, kjer je študirala slovenščino in primerjalno književnost. Njeno raziskovalno delo usmerja v avtorje kot so Srečko Kosovel, France Balantič, Alojz Rebula, Miroslav Košuta in Boris Pahor, ter mnoge druge. Velja za najbolj natančno in zvesto interpretinjo … Read more

Nekaj dni ni več mislila na oglas. V šolski kuhinji so se pripravljali na inšpekcijo. Panika in bezljanje. Ni bilo časa. In ko je vse minilo, jasno, brezhibno in najbolje, kar je sicer tudi bilo od šefice kuhinje Marjute Berden pričakovati, je med pavzo oddahnjena srknila požirek čaja hruškove infuzije z lipovim medom, ki ga … Read more

Kratek roman »Misli name, ko ti je lepo« je bogato in poglobljeno pisanje, ki premore neogibne fabulativne ovinke in skoke. Delo bi lahko tudi žanrsko poimenovali »shishosetsu«, na Japonskem visoko cenjeno formo, v katerem se avtorica sooča z izginotjem svojega očeta.

Potaknjenci, Majin četrti roman, je zgodba o (na prvi pogled) nemočnem Patriku, ki mu ukazujejo številne ženske njegovega življenja, od babice, tet in mame do žene. Precej travmatizirani brezposelni biolog srednjih let, oče treh otrok, se naenkrat znajde na sodišču, obtožen posilstva in umora.

Kaj se zgodi, ko gre na planetu Zemlja nenadoma marsikaj narobe? Ko so otroci lačni in premraženi, ljudje pa pokregani med seboj? Ko kradejo, lažejo in so si sovražni? Tedaj nedvomno napoči čas, da se naša speča srca prebudijo.

Glavni lik ljubezenskega romana, slovenska igralka Mara Vodopivec bo dopolnila 40 let. Zaposlena je v osrednjem nacionalnem gledališču, njena kariera ni ravno bleščeča. Ob zaključku gledališke sezone jo povabijo k snemanju historičnega filma »Rudolfova vrnitev«, v katerem igra glavno žensko vlogo, Rudolfovo ljubico Vilibaldo.

Boginja z zamudo je pesništvo, v katerem Maja Gal Štromar ob hrepenenjih sedanjosti (v prvem ciklu Kako dolgo je do tišine po odhodu noči …) ‘lovi otroštvo’ – podobe iz otroštva, očetov in materin lik (v drugem ciklu Nikamor ni odšla, nikogar ni obšla na obronku kroga …), da bi našla pozabljeno, da bi našla glas in se skozi ‘prepoznano’ integrirala v celoto, pre-interpretirala, osmislila nerazumljivo, se prepustila čudežu življenja.

V prvem delu je Črkolandija pravljica o Ani in Binetu ter njunem čarobnem popotovanju v deželo črk. V drugem delu je ista zgodba dramatizirana. Kot taki ni samo ‘uporabna za uprizoritev, temveč tudi kot primerjava, kako (ne)zvesti smo lahko pri ustvarjanju dramatizacije.