»Absurdanija d.o.o. je dežela, v katero nas popelje predstava za slabo urico, za sprostitev, a se po slabi urici zavemo, da v tej deželi že dolgo tičimo, in da smo vanjo vstopili brez potnega lista.
Pot v Absurdanijo nas sprva vodi po v sapo jemajočem tempu skozi nizanje floskul, banalnosti, pogrošnosti, pritlehnosti in vulgarnosti. S tempom, ki konstanto jaha val iskrive duhovitosti, v katerem z avbico in drugimi pritiklinami okrašena robata figura izpade šarmantno, da skoraj prezreš njeno neusahljivo pohlepnost in grabežljivost, ki v vrtoglavem ritmu narodne pesmi doživi svoj vrhunec in definitivno preraste v vseslovenski pojav. Zgovorna Slovenka se tako izpoje in se umakne z odra, prej bi rekla, da se razpoči kot glavica nedotike, ki naokrog raztrosi svoja semena in že se pojavi druga figura. Slednja kot produkt našega časa, gostiteljica tehnološke dnevne sobe, vse bolj iskana oporna točka, vsevedna svetovalka za duhovna vprašanja, za življenjske modrosti, za lajšanje tegob in tudi naših denarnic. V virtualni odmaknjenosti je vse uporabno, da se utemeljuje lasten obstoj, da se napihuje svoj ego. Vse je poplitveno, vse ima isto vrednost, duhovnost in materialnost sta isti šmorn, karkoli že poganja isti presvetljeni luna park, tudi puškica, ki etično zadene tarčo. Karkoli. Tudi smrt. In v to smer nas vodi tretja figura porojena iz poprej raztrosenega semena. Na govorniški pult postavljena javna osebnost, ki se poteguje za pozicijo vodje ljudstva. A vznikla iz lastnih frustracij, ki jih ne more zakriti, se v svojem nagovoru strmoglavo vzpenja do fanatičnega in norega bevskanja, kjer ni več prostora za relativizacijo vrednot, ampak jih preprosto ni več.
Trije liki so pretirani in smešni v lastni pojavnosti, pretirani v kostumu, govoru, telesnosti, pretirani v vsem. In prav ta pretiranost, ki se bohoti in zabava skozi predstavo, samo sebe razgalja in s tem razkriva puhlost naših dejanj, odločitev, našega vsakdana, našo brezsrčno zaletavanje v življenje. Na koncu poti se gledalci zaletimo v čistost umirjene, osredotočene in življenjsko rdeče obarvane igralke, ki nas povabi, da sestopimo iz vrtoglavih, v norem ritmu poganjajočih se vrtiljakov presvetljenega luna parka, povabi nas, da zapustimo Absurdanijo, dokler je še čas.
Kreatorka Absurdanije v vseh pogledih je Maja Gal Štromar: avtorica, režiserka in igralka. Zmagovalni trojček, ki se kaže v iskrivosti in duhovitosti teksta, in ki se po neobičajni dramaturški liniji prebije do poetičnih višin. V premišljeni režiji, ki nas prevzame s svojim ritmom in s svojimi prelomi, ki vnašajo slutnjo nesmisla. V tehnično natančni in življenjsko polni in prekipevajoči odrski igri, ki se odraža skozi široko žanrsko in čustveno paleto, in ki jo kot češnja na tortici krasi nemajhno število izbrušenih detajlov, nam Štromarjeva ponuja trojček, ki ga suvereno prepleta in nas z njim vodi po z bravuro posejani poti v deželo Absurdanijo.«
(Lučka Počkaj, dramska igralka)
