Maja Gal Štromar

igralka, pisateljica, režiserka

Anina zvezdica

Napisal/a dne 13 junija 2016 in Knjige

Anina Zvezdica - Maja Gal ŠtromarKaj se zgodi, ko gre na planetu Zemlja nenadoma marsikaj narobe? Ko so otroci lačni in premraženi, ljudje pa pokregani med seboj? Ko kradejo, lažejo in so si sovražni? Tedaj nedvomno napoči čas, da se naša speča srca prebudijo. S Pravplaneta, kjer je vse prav in kjer živijo pravljični liki odprtih src, prileti Anina zvezdica. Deklica Ana in mnogi prostovoljci ji pomagajo pri reševanju ljudi, ki so zboleli za hudo boleznijo, ki se imenuje ‘pohlep in kradljivomanija’. Ste še vedno prepričani, da je to res samo pravljica za lahko noč? Morda pa je le žalostna zgodba, ki vas nujno potrebuje, da vstopite vanjo in ji pomagate, da z združenimi močmi rešimo planet, na katerem živimo.

Odzivi

»Za razliko od ostalih pravljic bi ta lahko bila povsem resnična, če bi jo najprej doumeli starši in nato s pomočjo vzorne vzgoje tudi njihovi otroci. Poslanstvo Anine zvezdice je samo po sebi pravljično lepo, zato sem presrečna, da je dobila tako lepo pravljico. In kot sama rada zapojem “smeh otrok, polnih rok, zdi se kot v pravljici”, si želim, da bi se v tej pravljici nekega dne zbrali prav vsi.«

(Brigita Šuler)

»Pravljica Anina zvezdica je slovenski Mali princ, ki nas predrami, hkrati pa nam pokaže, da so dobrota, sočutje in ljubezen Vile našega srca. Iz odraslih potegne zaprašene sanje o lepšem jutri, mladim pa vkleše zavedanje, da je edina prava pot tista, ki pelje na Pravplanet.«

(Matej Markovič)

»Dragi otroci, veliko je otrok na svetu, ki so prikrajšani za ljubezen. Naj vaše misli poletijo tudi k njim. Vaša misel bo pogrela njihova srčka. Ljubezen nas vse povezuje, zato se nič ne bojte razdajati se v ljubezni.«

(Boris Cavazza)

Odlomek

‘Ajej, Anina zvezdica, česa tako razkošnega in hkrati tako žalostnega še nikoli nisem videla!’ se ne more načuditi Ana. ‘Kako srečni bi lahko bili ti otroci, ker imajo vse te igračke in toliko hrane, vidim pa samo žalostne obrazke! Zakaj je tako?’ Anina zvezdica zmajuje z glavo: ‘No, vidiš, otrokom obilje ne pomeni kaj dosti, če ni radosti. In veš, zakaj je tako?’ ‘Zakaj?’ začudeno piskne Ana. ‘Te otroke z vsega sveta in njihove starše so ugrabili zlobneži in jih zastrupili z bacili, o katerih sem ti govorila. Toda otroci niso mogli zboleti za boleznijo kradljivomanije in pohlepa, saj so njihova srca še preveč čista in zdrava, zato so jih zlobneži zaprli v razkošno sobo, jih ločili od staršev in jih pokregali med seboj!’ ‘Zlobneži? Kakšni zlobneži?’ ‘Počakaj, še preden ti vse povem, raje poglej v kot dvorane. Ali vidiš knjige? Vseh debelin in vseh velikosti?’ ‘Vidim,’ odvrne Ana. ‘Toda ne razumem, zakaj so knjige povezane z verigami.’ ‘No, to bo najino najmočnejše zdravilo. Knjige! Najmočnejše orožje proti zlobnežem! Zaklenjene so zato, ker v knjigah nastopajo pravljice in ker …’ ‘In ker je v pravljicah vse prav!’ bistro doda Ana. ‘Da, natanko tako. In če bi otroci in njihovi starši brali pravljice, bi vedeli, kaj je prav in svet bi bil takoj lepši … Tega pa se zlobneži bojijo, zato nočejo, da otroci berejo! Razumeš? Kajti, ko pravljico prebereš na glas, potem pravljični junaki oživijo in premagajo zlobneže!’

Galerija