igralka, pisateljica, režiserka
Nagovarjanje ne tako zelo razvidnih delov sebe, izkopavanje identitete iz zaklenjenih prostorov in zamašenih kotov, vštric z bivanjem v vsakdanjiku oziroma treh različnih modusih fluidne vsakdanjosti, v najnovejšem romanu Maje Gal Štromar Ženska drugje zaposluje vse tri njene protagonistke: Slovenko Marjuto, Nemko Ute in Latvijko Gundego. Roman je kompozicijsko triptih, lahko bi obveljal za [ … ]
Kratek roman »Misli name, ko ti je lepo« je bogato in poglobljeno pisanje, ki premore neogibne fabulativne ovinke in skoke. Delo bi lahko tudi žanrsko poimenovali »shishosetsu«, na Japonskem visoko cenjeno formo, v katerem se avtorica sooča z izginotjem svojega očeta.
Potaknjenci, Majin četrti roman, je zgodba o (na prvi pogled) nemočnem Patriku, ki mu ukazujejo številne ženske njegovega življenja, od babice, tet in mame do žene. Precej travmatizirani brezposelni biolog srednjih let, oče treh otrok, se naenkrat znajde na sodišču, obtožen posilstva in umora.
Kaj se zgodi, ko gre na planetu Zemlja nenadoma marsikaj narobe? Ko so otroci lačni in premraženi, ljudje pa pokregani med seboj? Ko kradejo, lažejo in so si sovražni? Tedaj nedvomno napoči čas, da se naša speča srca prebudijo.
Glavni lik ljubezenskega romana, slovenska igralka Mara Vodopivec bo dopolnila 40 let. Zaposlena je v osrednjem nacionalnem gledališču, njena kariera ni ravno bleščeča. Ob zaključku gledališke sezone jo povabijo k snemanju historičnega filma »Rudolfova vrnitev«, v katerem igra glavno žensko vlogo, Rudolfovo ljubico Vilibaldo.
Boginja z zamudo je pesništvo, v katerem Maja Gal Štromar ob hrepenenjih sedanjosti (v prvem ciklu Kako dolgo je do tišine po odhodu noči …) ‘lovi otroštvo’ – podobe iz otroštva, očetov in materin lik (v drugem ciklu Nikamor ni odšla, nikogar ni obšla na obronku kroga …), da bi našla pozabljeno, da bi našla glas in se skozi ‘prepoznano’ integrirala v celoto, pre-interpretirala, osmislila nerazumljivo, se prepustila čudežu življenja.
V prvem delu je Črkolandija pravljica o Ani in Binetu ter njunem čarobnem popotovanju v deželo črk. V drugem delu je ista zgodba dramatizirana. Kot taki ni samo ‘uporabna za uprizoritev, temveč tudi kot primerjava, kako (ne)zvesti smo lahko pri ustvarjanju dramatizacije.
ALMA AJKA, Monodrama, dvojezična izdaja slovensko arabska, The Creative forum for independant theater groups/Bibliotheca Alexandrina, Egipt, 2008
Amigdalino srce je seveda ljubezenski roman. Vse zgodbe v njem so ljubezenske zgodbe. V njihovem središču je mlada igralka Gala, – nenazadnje je po poklicu igralka tudi avtorica – pol Istrijanka, pol Furlanka, ženska, ki ji je strast do umetnosti dana že po genih, teatru sta bila zapisana že njena starša.
Roman pripoveduje zgodbo o Sari, 42-letni ženski, ki živi popolnoma vsakdanje življenje uslužbenke, a je obenem zelo drugačna, zelo posebna. Roman se začenja z rojstvom oziroma pestvovanjem novega bitja Aglaja (svetloba), sinom Sarine prijateljice Lole, gledališke igralke. Sara-Lola je nekakšen kontrapunkt dopolnjujočih se nasprotij.